Zelena luč vlade za vse kandidate za veleposlanike. Golob o ravnanju Pirc Musar: "To je neprimerno"

Vlada je na današnji seji v Zasavju potrdila listo kandidatov za veleposlaniška mesta, ki jo je pripravilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve pod vodstvom Tanje Fajon. Zeleno luč vlade so dobili vsi kandidati za veleposlaniška mesta, ki so prestali vse potrebne postopke in preverjanja o njihovi strokovnosti, je po seji vlade poudaril premier Robert Golob.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je vlado sicer v ponedeljek pozvala, naj umakne štiri kandidate za veleposlanike, ker ima do njih resne zadržke. A je premier Golob dejal, da politika ne bi smela soditi o primernosti kandidatov za veleposlanike, ker za to obstajajo strokovni organi na ministrstvu.

"Presenečen sem predvsem nad tem, da je o postopku, ki je v zgodovini Slovenije doslej vedno potekal tajno, nekdo začel razpravljati v javnosti. To je neprimerno," je bil do ravnanja Pirc Musar kritičen premier Golob.

Premier Golob: To, kar počne predsednica, je nespoštljivo do kandidatov

Poudaril je, da predsednica republike nima nobenih ustavnih pooblastil, s katerimi bi vladi lahko odrejala, o čem sme in ne sme odločati. "Mi smo bili pri svojem odločanju avtonomni in smo sledili strokovnim predlogom ministrstva za zunanje in evropske zadeve," je dejal premier.

Predsednik vlade ni želel razkriti, do katerih kandidatov za veleposlaniška mesta ima pomisleke predsednica države. "Zdi se mi neprimerno razpredati o njihovih imenih, še posebej s slabšalnimi pridevniki, kot to počne predsednica. To je nespoštljivo do kandidatov, ne do vlade" je poudaril Golob.

Kot smo včeraj poročali na N1, pa naj bi imela Pirc Musar zadržke do naslednjih kandidatov: veleposlanika v Washingtonu Iztoka Mirošiča, ki naj bi se preselil v Rim, ministra za kohezijo Aleksandra Jevška, ki naj bi zapolnil politično kvoto SD in se zavihtel na veleposlaniško mesto v Sarajevu, Ksenije Škrilec, ki se poteguje za veleposlaniško mesto v Zagreb ter kandidatke za vodenje stalnega predstavništva pri OECD v Parizu Ivane Nedižavec Korade. Slednja naj bi po informacijah N1 že umaknila soglasje h kandidaturi.

Pirc Musar naj ne bi podpisala ukaza o imenovanju štirih veleposlanikov

V krogih blizu predsednice je mogoče slišati, da Pirc Musar v primeru, če bo vlada dala zeleno luč za imenovanje prej omenjene četverice, ne bo podpisala ukaza o njihovem imenovanju na veleposlaniška mesta. Kot so včeraj navedli v njenem uradu, pri izbiri kandidatov za veleposlaniška mesta "ne morejo in ne smejo biti prevladujoč dejavnik politične povezave in osebne želje".

Premier Golob je dejal, da je zavrnitev podpisa ukaza o imenovanju veleposlanika avtonomna pravica predsednice. "Vsak od nas je samostojen pri svojih odločitvah in nosi tudi odgovornost zanje, ne more se pa vpletati. Tako kot se jaz nimam namena vpletati v njene postopke, se mi zdi nenavadno, da se poskuša ona vpletati v postopke vlade. Za to zagotovo nima ustavnih pooblastil," je poudaril Golob.

Na vprašanje, ali drži, da naj bi Pirc Musar na posvetovanjih o izbiri veleposlanikov dejal, da razume njena stališča ter da je treba poiskati najboljše možne kandidate, pa je premier odgovoril, da nikoli ne komentira pogovorov na štiri oči.

Nekdanji predsednik Danilo Türk zavrnil več kandidatov za veleposlanike

Premier Golob je danes tudi izpostavil, da se je v zgodovini Slovenije zgodilo zgolj enkrat, da predsednik republike – navedel je Danila Türka – za enega kandidata ni podpisal ukaza o postavitvi. Vendar te Golobove besede ne držijo. Türk leta 2008 ni podpisal ukaza o postavitvi več kandidatov za veleposlanike.

Najbolj odmevna je bila zavrnitev Dimitrija Rupla, ki je želel postati veleposlanik na Dunaju. Hkrati pa je Türk zavrnil še imenovanje Matjaža Šinkovca (Washington), Primoža Šeliga (Teheran), Aleša Baluta (Bratislava), Andreja Benedejčiča (Kijev) in Boruta Trekmana (Berlin).

Kot je tedaj pojasnil Türk, med omenjenimi kandidati "nekateri ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, nekateri nimajo dovolj strokovnih izkušenj, nekateri pa s svojim ravnanjem niso izkazali kvalitet, ki jih veleposlanik mora imeti, pri nekaterih izmed njih pa je izkazanih celo več navedenih pomanjkljivosti".

Že pred tem pa s kandidaturo ni uspel Marcel Koprol, ki se je potegoval za mesto veleposlanika na Kitajskem. Podpis ukaza o njegovi postavitvi je leta 2000 zavrnil takratni predsednik republike Milan Kučan, kot razlog pa je navedel njegovo slabo mnenje o Sloveniji.